Pocasi se ze zlivam z okolico! No ja, samo se barva las me izda…nekako so vsi okoli mene temnolasi…Ampak pa poznam ze cel Santiago na pamet! Prekrizarila po dolgem in po cez! Prvi dan sem bila res ocitna-2 zemljevida v roki, fotoaparat, lonely planet-res se nisem mogla skrit. danes ze mene lahko vprasajo za napotke kje je kaj!
Pocasi imam dosti Santiaga, vse poznam ze na pamet. danes sem v parku malo opazovala ljudi…nic posebnega…razen to da opazis kako verni so vsi! parki in trgi so polni pridigarjev ki nekaj vpijejo…razumela sem samo Kristus in ljubezen…
Mocno upam da mi danes uspe priti na letalo! se vedno sem cisto besna ker je bil moj let vcerj ‘preklican’… sem pa vsaj v hotelu 5 zvezdic in se razvajam v ogromni sobi, ogromni postelji z lastnim TV! luksuz! lep konec dopusta!
04.03.2010
Prvi dan v Santiagu sem zacela z bojem za letalsko karto. No ja, v bistvu se nisem prevec borila ampak sem samo vdana v usodo z drugimi sotrpini 3h cakala v vrsti v prostorih letalske druzbe Lan Chile. Vrsta je bila vzdolz cele ulice, ker vseh ljudi pac niso mogli spravit v pisarno…pa baje jih je bilo ta dan se malo v primerjavi s prejsnimi dnevi! Na sreco se mi je uspelo zmenit, da mi povrnejo denar za karto za Velikonocne pa tudi domov naj bi prisla! Sicer je bil moj let v Sao Paolo preklican, ampak ker me nekako morajo spravit v Evropo, so me dali na direktni let Santiago/Frankfurt! se bolje!!! vsaj ne bo treba 5h cakati v braziliji in delati ovinkov!
Popoldne sem prehodila cel Santiago, tako da so mi skoraj odpadle noge! Najprej sem sla na en hrib, ki velja za lepo razgledno tocko. ponavadi gor pelje zicnica, ampak zaradi potresa nic ne deluje…jaz razgleda nisem hotela zamudit, zato sem sla gor kar pes! domacini so se kar krizali, ko sem jih sprasevala za pot, ker je baje fuuuuuuul dalec…tja gor pa ja ne gre noben pes….no in jaz sem bila po 1h ze na vrhu, ceprav so vsi rekli da vec kot 2h! ocitno tu res noben nikamor ne hodi.
Obvladam tudi ze podzemno, bolj enostavne se nisem videla! pa zemljevide tudi ze znam fino brat…ceprav mi se ni jasno, zakaj so nas vedno ucili, da zemljevida ne smes nikoli obracat na glavo oz. druge pozicije…zame cisto deluje!
Santiago je prijertno mesto, da se znajdit, nic kaj posebnih znamenitosti…najvecja nevarnost za enkrat se mi zdi to, da se lahko v parku na vsakem koraku spotaknes ob zaljubljence, ki se veselo valjajo po travi…a res nimajo denarja za sobo!!! tudi ce so na majhne zelenem otocku sredi 4 pasovnice, jim to ne unici romantike…hmmm…i don-t get it!
05.03.2010
Malo se morala pobegnit iz Santiaga! Morjeeeeeeeee! res sem potrebovala en sproscujoc dan na plazi!
Najblizje je Vina del Mar, 2h voznje iz Santiaga. Nic posebnega, malo pescene plaze, veliko hotelov, veliko trgovin…nic kar bi ti vzelo dih (o.k., razen par postavnih Cilencev….(, turisticni kraj ob morju…spet sem cel dan hodila naokoli, vsi parki so bili zaprti zaradi potresa…skoda!
Jutri pa domov! Let imam sele zveer, tako da se zadnji potep po mestu. Ne vem kam se bom dala, ker sem si ze vse pogledala…verjetno bom morala malo po trgovinah, ki sem se jim cel mesec uspesno izogibala! pa noben ne dobi nobenega spominka, ker se mi ne da s tem ubadat! ste lahko veseli da me celo dobite nazaj….
Koncno v Santiagu! Hm…baje je bil tu hud potres ampak jaz nisem se nic opazila..no ja, par podrtih nadhodov za pesce…ocitno so sli hitro v akcijo in vse pospravili.
Vceraj sem bila zelo vesela kopalnice v hostlu, ker je imela koncno malo vec prostora za odlozit obleke! in takoj po 2 minutah so moje obleke ze plavale! sovrazim hostle!!!!
imam 2 dni v santiagu, predvidevam da ne bom prevec videla ampak vecino casa prezivela v prostorih letalske druzbe z ostalimi revezi, ki smo obticali tam kjer nismo hoteli…se ze veselim! zdajle grem na Lan chile da povprasam ce ze kaj vejo, kdaj bom sla lahko domov. gremo v boj!!!!!
02.03.2010
Cez 1h zapuscam San Pedro…po 10 dneh ga imam ze malo dost :) ampak je bilo pa super! srckano mesto! lepi spomini!
Danes sem malo zabusavala, malo sem kolesarila, malo sem se sprazila na soncu…spet sem jedla pecenega piscanca s pomfrijem…v tisti gostilni morajo mislit da sem zmesana ker sem vsak dan tam!
Cez 1 uro imam bus za v Santiago, 24 ur voznje :S jeeeeeee! malo panicarim ker ne vem kako bo v santiagu…zelim si edino to, da grem lahko v soboto normalno domov!!!
Ponavadi mislim na vas in dam kaksne zanimive slikce gor, da vam ni dolgcas, danes nisedm bila pri volji za slikat tako da ne bo nic :)
01.03.2010
Hm…se vedno v San pedru…sedaj tako ali tako nimam vec kaj poceti, drugi plani so padli v vodo! Jutri koncno zacnejo vozit avtobusi v Santiago, tako da grem pogledat kaos…po pravici povedano, me kar malo skrbi kako se bom znasla tam…niti ne vem v kako groznem stanju sploh je mesto…bom ze nekako.
Drugace se pa v SP malo vozim s kolesom, malo ogledujem okolico, ze tretji dan zaporedoma sem jedla pecenega piscanca s pomfrijem, edina poceni stvar za jest…za ene kosmice sem dala 5 evrov!!! groza! kaksne cene!
27.02.2010
Verjetno ste ze vsi pred mano izvedeli, da je bil v Santiagu grozen potres…Po srecnem naklucju sem se vedno v san pedru, ceprav bi morala biti v Santiagu! Rahlo sem spremenila plane, ker sva se v san pedru spet srecala z izraelcem, zato sem malo podaljsala bivanje v puscavi! Sicer nisem vedela, da se bova se srecala, zato sem za par dni nazaj planirala izlet, ki pa sem ga potem izpustila, ker sem morala pocakati Gilada…na koncu sem izvedela, da je imel avtobus, ki je peljal ljudi na ta izlet nesreco, vsi so v bolnici, en pa mrtev! torej po naklucju sem se izognila nesreci! in ker sem v SP ostala en dan dalj kot sem mislila, sem se izognila se potresu!!!! res sem imela sreco!
Zaradi potrtesa je tu vse paralizirano, letalisce je zaprto, telefoni ne delajo, ne vem ce se sploh da po cesti do santiaga, ker je taka skoda…najvecji problem pa je v tem, da bi jaz v torek morala letet na velikonocni otok, ampak so leti preklicani, otok evakuirajo…tako da so moje najvecje sanje padle v vodo!
zaradi vse razocaranosti in soka sploh ne morem razmisljati trezno! ne vem kaj bom naredila…jutri bi morala z busom v santiago, ampak mislim da ni pametno da grem v kaos! baje je vse v rusevinah…najbolje da ostanem v san pedru, ampak kaj ce morda ne odpovejo leta na velikonocne???? poskusila sem klicati letalsko druzbo ampak telefoni ne delajo!!!! u bistvu sploh ne vem kaj naj naredim…edina sreca je to, da vsaj Gilad lahko trezno razmislja namesto mene in govori spansko, tako da mi morda uspe prit ziva in zdrava nazaj v evropo! groza!!!!
Izgleda da bom se nekaj casa v san pedru, sredi puscave, ob najdrazjih cenah, sredi mnozice turistov…jupi!
22.02.2010
Se nikoli v zivljenju se nisem pocutila tako slabo!!! Nekako sem upala, da ne bom dobila visinske bolezni ampak …kaj drugega lahko pricakujes na 5000 metrih? Pocutim se kot bi me zbil vlak, ne vem ali mi bo najprej razneslo glavo, ali bom omedlela ali pa se bom samo zadusila! Uglavnem, vrti se mi, tezko diham, boli me glava, stiska me v pljucih, noge se mi tresejo pa ne dojemam ravno dobro okolice…kot bi bila samo na pol zbujena…groza!!! Sicer Lonely Planet opozarja, da tale izlet v bolivijo ni kar tako in da je za vsakega petega turista to nocna mora, ampak jaz tudi pomislila nisem, da bom ravno jaz peti turist! No ja, vsi trije na jeepu smo peti turisti,ker smo vsi cisto na glavo! Njima je se huje, ker imta tudi zelodcne tezave!
Za 4 dni sem sla na izlet v bolivijo, ker je tale del noro lep pa se varen! Povsod so zivopisane lagune in gejzirji!noro lepo!!! Ko bi vsaj imela energijo gledat okoli sebe! Pa komaj stopim iz avta in naredim 3 korake!
Ze takoj na meji na 4500m, ko sem stopila z avta, me je kar zaneslo in sem se komaj opotekla do kontrole potnih listov!
Vsi so govorili kako cudovita je bolivija, nekako so pa pozabili povedat, da ti je grozno slabo!!!! Nevem no, mogoce sem pa samo jaz tako svoh in ne zdrzim tega…skrbi me, kako bom prezivela noc, ker bo grozno mrzlo pa se vedno ko se zbudim, se pocutim 10x slabse!
Okupiral me je nek mackon, ki se ga sploh ne morem znebiti! Nonstop je v narocju, povsod mi sledi pa se spi pri meni v postelji! Nad tem nisem ravno navdusena ampak si ne dopusti dopovedat!!!!
Po vecerji so k mizi prisli 3 bolivijski otroci. Vprasali so, ce lahko kaj zaigrajo (ja seveda ne zastonj)…puncka je tolkla po bobnu (samo se tega se je manjkalo, kot da me glava ze ne boli dovolj!), mlajsa fantka pa sta neposreceno poskakovala…nekako me je spomnilo na indijo, kjer nama je nek decek tako vztrajno najedal z Mojster Jaka na neko cudno hrusceco cvileco violini podobno stvar, da sva mu placali samo zato da je nehal!!! Tudi tokrat bi placala ze preden je zacela tolct po bobnu, ker sem vedela da iz tega ne more biti nic dobrega za mojo glavo!
Na sreco so obupali po 3 minutah in poudarili, da sprejemajo svincnike, barvice, pesose, dolarje…samo cakala sem, kdaj bom slisala: we take visa and mastercard too…pa sem se spomnila, da tu tako ali tako noben ne zna anglesko!
Na zalost nismo imeli nic barvic in zvezkov, jaz se kulija ne premorem!!! Sem se pa zato odpovedala svojim piskotom…
23.02.2010
Se vedno sem na glavo. Zjutraj sem za 5min mislila, da sem se aklimatizirala, pa sem se zmotila! Sem se hotela slikat s samosprozilcem, in sem tekla pred fotoaparat pa mi je spet postalo slabo :( cesta je bila sebolj grozna kot vceraj, nas je samo premetavalo! Poleg tega smo ze drugi dan zapored poslusali isto kaseto-pomeni 7 pesmi znova in znova in znova in znova…do konca naglas! Sofer pa ves vesel zraven pel in poskakoval! Aaaaaaaa! Sem mislila da se mi bo zmesalo! Ce jutri ne zamenja kasete, bo letela skozi okno! Nisem vedela da obstaja spanska verzija pesmi Zatresksan sem vate kot raketa (Cuki ali nek podobno nadlezen band), in pesem je tudi v tujem jeziku zoprna! Se posebej, ce jo slisis 1001 krat! Aaaa! Se sedaj mi ne gre z glave, pa ze eno uro nisem vec v avtu!
Ce odmislim slabo pocutje, lahko recem, da je tale izlet en res najlepsih! Pokrajina je precudovita, same barve! Zelena, rdeca, modra, roza, rjava…noro!
Danes spimo v hotelu iz soli! Zanimivo!
Malo sem sla na botanicni sprehod okoli kaktusov. Res so gigantski! Sigurno 2x vecji od mene! Sem se kar bala da se ne bi prevrnil in padel name! Ene 3 take bi pa mela doma na vrtu!
24.02.2010
Koncno se pocutim normalno! Skoda, ker je izleta ze skoraj konec…samo upam da ne bomo sli spet nazaj gor na 5000m! Nebi zdrzala!
Ustati je bilo treba zgodaj, ker smo sli gledat soncni vzhod…sofer je spet zamujal in smo ga cakali (kasneje smo ugotovili, da ni zamujal ampak je pozabil povedati, da je v boliviji 1h nazaj!). Soncni vzhod smo pricakali na otoku kaktusov, sredi slane planjave (rece se salt flat, nevem kako se prevede…) uglavnem, kot nekako ogromno posuseno slano jezero, sredi katerega je otok s kaktusi-najvecji ima 9m!!!
Izlet se je zakljucil v majnem mestu Uyuni. Italjana sta sla naprej v La Paz, jaz pa nazaj v San Pedro-Cile. Voznja je bila grozna! Spominjala na Camel trophy! Po domace, utapljali smo se v blatu, vodi…namesto cest so bile reke…tako grozne ceste se nisem videla! Pa nisem mogla mislit nic drugega kot wc, wc, wc, wc, wc…samo cakala sem, kdaj bomo obticali sredi reke in bom morala plavat iz avta :(
25.02.2010
Lived to tell the tale
Prezivela! Ziva in zdrava prisla iz Bolivije! No ja, saj ni bilo tako hudo! Sigurno ena najlepsih pokrajin, kar sem jih kdaj videla! Kaksne barve!!! Z veseljem bi sla se enkrat v Bolivijo ampak je na tako slabem glasu da…verjetno raje kaka druga drzava prej! Sicer se mi ni zdelo nevarno, ker pa sem slisala ze prevec groznih zgodbic, me je na vsake toliko casa malo stisnilo pri srcu, ker sem pomislila, da bi lahko vsako sekundo name skocil kak bolivijec in mi ukradel slike…
Spet sem v Cilu-San Pedro. Koncno na normalni nadmorski visini in na toplem :) Bolivija je bila hladna, dezevna, danes zjutraj pa je celo snezilo! Malo me je skrbelo, da ne bomo obticali kje sredi reke ampak smo pravocasno prisli nazaj.
Popoldne se samo relaksiram in koncno umijem!!! Ni bilo tople vode 3 dni!!! Pa nikjer elektrike, tako a sem morala zjutraj vedno nekoga prosit, da mi sveti z mobitelom, da sem lahko dala noter lece…
Od danes naprej sparam pri hrani! Cisto prevec in predobro jem!!! Samo se na sadju in zelenjavi bom!!! Aja pa na sladoledu! Sem odkrila eno super slascicarno:)
20.02.2010
Poletjeeeee! Koncno vroce!
Iz Punta Arenasa sem letela v Santiago (se dobro da nisem bila nora in sla z busom!!!), ze the 5 ur se je dovolj vleklo! Normalno let verjetno traja 2h ampak mi smo vmes se 3x pristali, pobrali potnike in vzleteli, tako da je trajalo celo vecnost! Tale avion-bus sistem mi ni ravno vsec! Ampak je pa poceni!
Na letaliscu v santiagu sem spoznala nekega cilenca, ki seveda ni govoril nic anglesko (surprise, surprise). Z veseljem je sel z mano do avtobusne postaje! Se dobro, ker sama bi se tezko znasla! Potem je pa se 5 ur z mano cakal na bus! Kaj sva se toliko casa pogovarjala? Dobro vprasanje! Mislim da je za vsako stvar potreboval 1h da je razlozil kaj hoce, tako da je hitro minilo:)
Od Santiaga do San Pedra je okoli 24h voznje z busom…seveda sem uzivala v vsaki minuti :) brez problema bi zdrzala se par dni! Stoli so udobni, se raztegnejo in sem spala kot dojencek! Pokrajina je…dolgocasna! Samo puscava, puscava, puscava…sem pa tja kaksen grob ob cesti drugace pa NIC! Sredi puscave je tabla z napisom srecno novo leto 2010…o.k., saj ne da bi bil ze skoraj marec…
Koncno v san pedru, mjhnem mestu sredi nicesar! Sem v hostlu, ki je v lasti neke slovenke! Malo sva poklepetali…pred 15 leti je na potovanju tu spoznala domacina and they lived happily ever after :) :) ceprav…meni bi se tu zmesalo! imas 3 minimarkete…poudarek na MINI! vse je drago, poplavljeno s turisti…sama puscava dalec naokoli…domacinov je 2000, turistov verjetno 3x vec…vroce!!!!! nic cudnega da so vsi internet cafeji cisto polni, ker noben ne mara biti zunaj na 35 stopinjah!!! zjutraj sem bila se vsa navdusena, ker sem koncno lahko v kratkih rokavih in krilu, sedaj me pa ze boli glava od vrocine! 30 stopinj razlike v 2 dneh!
cez eno uro grem na izlet v Valle de la Luna, jutri zjutraj pa napadam Bolivijo. Upam da se izognem visinski bolezni! V civilizacijo se vrnem cez 4 dni!
17.02.2010
V trgovino res ne smes iti lacen! Danes sem izprznila pol trgovine! 4 torte, sladoled, sadna kupa, cokolada, cokoladno mleko…zaloga za 1 teden! Ceprav sva ze takoj po kosilu pojedla polovico! Ocitno tu ne bom shujsala…vse je zelo drago, presenetljivo!se hrana v supermarketu je draga! Turistov je ogromno, sva komaj nasla prenocisce! Vse je bilo polno! Nisem mogla verjet! Ponovno se je izkazalo da je treba rezervirat vnaprej, da potem ni treba z 10 kilskim ruzakom letat gor in dol!
Tu v Cilu se pa sploh ne da razumet kaj ljudje govorijo! Se sploh ne trudim vec razumet, samo se Gilada vsaki 2minuti vprasam:’kaj je rekel?’, ‘kaj pravi?’
Ce ne bi imela prevajalca, ne bi prisla dalec! Od jutri naprej se bom morala znajti sama…hmmm…not good!
Pingvincki so bili zakon! Res srckani!
Brez zapletov ni slo…odhod je bil ob 7ih (nikoli se ne nemorem naspat :(…), vendar je gliser nasedel tako da so nam 2h kasneje rekli, da izlet odpade. sitnarili smo toliko casa, da so nas vseeno nekako odpeljali do otoka, ampak prej se je bilo treba kregat z njimi. Tukaj se pac ne znajo it turizma in znajo samo vzet denar in bit nesramni! Neverjetno kako neprijazni so Cilenci!
Z gliserjem (ki ga 3x preplacas) se 1h peljes (poskakujes in z glavo udarjas v strop) do otoka, vecina ljudi bruha, ker je morje tam res divje. jaz sem seveda mocna in me valovi niso prevec ganili :)
Na otoku je svetilnik in na stotine pingvinov! vecinoma lezijo na trebuhu in ne delajo nic…super! Zapeljali smo se tudi do otoka kjer zivijo morski levi in tjulni. Zanimivo kako hrupni so!
Na izletu sta bila tudi 2 slovenca…raje spoznavam tujce kot slovence ampak…sta bila simpaticna.
Jutri letim na sever! Jeeee! koncno malo poletja! Mraza tukaj na jugu imam ze dovolj! Porabila sem zalogoi toplih oblek in cas je za kratke rokave! Vsakic posebej me preseneti, kasko je lahko sredi poletja tako mrzlo! In ker se poleti ponavadi ne kuri, so hostli ledeno mrzli! Brrrrr. sploh ne ves ali je hladneje noter ali zunaj!
13.2.2010
Torres del paine
Gremo kampirat! Sovrazim kampiranje! Ampak drugace v parku TDP ne gre. Razen ce imas denar za hostel, ki stane 70€ na noc! Hostel!!
Zjutraj sva se z Giladom odpravila na lov za opremo: sotor, spalke, blazine, mini kuhalnik,posoda za kuhanje,hrana…ni da ni! Se dobro da grem z njim, ker drugace sigurno ne bi nesla toliko stvari! Bi ze prvi dan zmrznila ali umrla od lakote! Pa sva sla…Ziva z mini ruzakom za 2 majice in rezervne nogavice, Gilad s 30kg kamping opreme, hrane in toplih oblek zame (ja ce pa niso sle v moj ruzak!)…bogi!…v park sva prisla popoldne, najprej odsprehajala mini trek po ravnem, veter me je skoraj odpihnil, ampak je bilo vredno zaradi vseh gvanakov,ki so se pasli v blizini.
Ob 9h sva se koncno spravila postavit sotor. Takoj sem se spomnila zakaj sovrazim kampiranje! Tole je pa sploh posebej grozno! Piha, 3 stopinje, prstov se cutila nisem…never again!
22.00h- koncno uspeva (uspe!) postavit sotor, treba skuhati vecerjo :(na mrazu (pomoje manj kot 3 stopinje!!!), v popolni temi na mini gorilniku :( nocna mora! V planu je bil riz,piscanec in smetanova omaka…na enem mini gorilniku!!!!zacela sva z rizem…
22.30h – riz kuhan, ugotovim, da je sladkan, namesto soljen!!! jovo na novo! se enkat kuhat riz!
23.00h – ugotovim, da so tudi zreski sladkani, ne soljeni! Prat zrezke!!!
23.15h – ker se 6 zrezkov ne kuha na enkrat ampak v mini ponvi vsakega posebej, sva ob polnoci se vedno pekla zrezke….na najvecjem mrazu in vetru!
12.30h – zrezki koncno speceni, treba se smetanovo omako!
1.00h omaka skuhana, Ziva STOR zlije vse po tleh!!:( AAAAAA! Ostala sva brez omake s suhim rizem in tono mesa…
1.15h drugi poskus omake iz sira in brokolijeve juhe-presenetljivo dobro!
2.00 h koncno kosilo/vecerja/zajtrk! Nikoli ne grem vec kampirat!
3.00 h sva se pocasi spravila v sotor-ledenico! Brrrrrrrrr!
14.02.2010
Napad na Las Torres, najbolj znana tocka parka. Nic nisem bila navdusena nad 8 urnim pohodom! Ze tisti park zadnjic me je ubil, pa je bilo po ravnem! Zacuda sploh ni bilo tako naporno kot sem se bala! Se vidi, da sem iz gorate dezele :) se Gilada sem skoraj prehitela! No o.k., njemu je bilo tezje ker je moral tovorit sabo vso hrano, pijaco in dodatne obleke…sem pa zato jaz imela energijo za slikat! Tudi to je zahtevno delo! :) It’s a tough job but somebody has got to do it :)
Skoraj na vrhu sem po naklucju spet srecala starejso Izraelko. To je bilo ze tretjic, da sva se srecali na nekem kraju, brez da bi se kaj dogovarjali, vsakic v drugem mestu :) vsi turisti se drzjo standardne poti.
Spet sem imela sreco z vremenom. Brez oblacka! sanjsko! ponavdi je tu vrem grozno-vetr, sneg, dez, sonce, vse na enkrat! no sneg je tudi malo padal ampak le za vzorec :)
po 4 urah sem polna energije priplezal na vrh :) nazaj nisem tako uzival, ker so pocasi zacele bolet noge pa vedela sem da bo spet treba 3h na mrazu kuhat vecrjo :( tokrat je bil plan bolj enostaven-spageti iz vrecke in juha! ampak seveda brez apletov ne gre! zmanjkalo plina! tako da sva kuhal na zadnjih hlapih sigurno 2h :( in potem sem se vsa vesela odpravila pod tus, pa ni bilo vec tople vode :( kampiranje…
15.02.2010
Lago Pehoe in Glacier Grey
Se en pohod v planu..malo sva bila na knap s casome, ker sva lovila jutranji katmran do izhodiscne tocke. Budilka bi moral zvonit ob 7h…po naklucju sem se zbudila ob 7.50, 40minut pred odhodom edinega avtobusa za katamaran! me je kar katapultiralo iz sotora! treba je bilo pospraviti cel sotor, vse zapakirat v ruzaj, pospravit vse okoli sotora, midva pa 40 minut!! in med tem ko sem jaz panicno skakala iz en strani na drugo, ker nisem vedela kaj bi najprej prijela, Gilad mirno odsel kuhat kakv za zajtrk..KAKAV! 40 minut pred odhodom!!! pa cel sotor je bilo treba pospravit!!!!!! AAAAAAAAAAAAAAAAAAA! me je tako sokiralo da se se razburjat nisem uspela :) no cez 40 minut je bil sotor pospravlejn, kakv popit, midva pa na avtobusu :) res pa je da sem bila se celo uro pod stresom od zivcnosti in furjanja! no saj vse kar sem imela jaz za naredit okoli pospravljanja in pakiranja je bilo, da nalijem kakav pa odnesem smeti v kanto…ampak sem bila vseno zivcna kaj ce ne uspe vsega spakirat in ne ujameva katamaran! potem sva obticala! pri mojem nabitem urniku si ne morem privoscit obticat!
tudi danasnji pohod ni bil nevem kao zahteven, spet sem sibala kot gazela :) ocitno sem v dobri formi :)
zvecer sem bila spet vsa zivcna, ker sva morala vrnit sotor, cilenski busi pa kot ponavadi zamujali…opremo sva vrnila 1 minuto preden so zaprli!
Prezivela Kampiranje!!!
woohoo! bravo jest :) sej ni tako tezko in naporno ce imas sabo vso obvezno opremo (vkljucuje Izraelca, ki je bil 3 leta v vojski in ve vse o prezivetju v divjini in lahko brez problema nosi tono oprem namesto tebe!)
16.02.2010
Punta Arenas
O.k., dovolj furjanja! sedaj je pa ze meni dovolj dirk! Za en dan sem nameravla v Punta Arenas nato pa od tam 4 dni z busom proti severu…sem se spametovala :) sem kupila letalsko karto :) ampak ker imam dirk dovolj, sem prestavila datum in ostajam tu dodatna 2 dneva! samo se relaksirala se bom! potrebujem dopust :) nic furjanja, nic planiranja..na easy! kako sem spontana za spremembo :)
jutri greva gledat pingvine. 1h sva se odlocala ali bi sla zjutraj z gliserjem ali popoldne s trajektom…na koncu sva metala kovanec (to so se nam morali smejat, ker sva ga vrgla 15x!), ker se nisva mogla odlocit in kovanec je rekel zjutraj! torej zjutraj ob 7h greva na lov za pingvini :) jeeeeeeeeeeeeeeeeeee! edino ena slaba stvar…se 2 slovenca bosta na colnu :S se mi ne da ukvarjat z domacimi tako da razmisljam iz katere drzave bom jutri.
12.2.2010
Spet preseljena! Grem nazaj proti jugu-Puerto Natales. Se eno mini mesti, samo za turiste! Znano predvsem po nacionalnem parku Torres del Paine. Vecina ljudi pride sem na 4-10dnevni treking. Tudi jaz sem hotela na 4 dnevnega ampak, ker sem sama in ne znam postavit sotora, sem vsa zalostna to idejo opustila…zadnjic sem pa v Parku Tierra del Fuego ugotovila, da 4 dni hribov zame ni! Sedobro da mi ni treba za 4 dni v hribe!!! Saj nisem nora!
Sem ze mislila, da jo bom odnesla s turisticnim sprehodkom po parku, nic resnega, ampak ne bo slo tako lahko! Ker trenutno potujem z Izraelcem, nimam vec izgovora da mi noben ne bo postavil sotora :( izgleda da bodo gojzerji spet v elementu…torej jutri se grem za 3 dni tabornike!!! Neeee nooooo! To res ni zame :( mrzlo bo, elektrike ne bo, zmatrana bom, umrla bom, duso bom spustila! Nocem!!!! Mogoce pa ne dobiva sotora pa ne bo treba kampirat :) o.k., saj vem da ce enkrat prides v Patagonijo in ne obdelas tega parka, je tako kot ce bi sel v Pariz in ne videl Eiflovega stolpa…tako da…grem v boj! Zjutraj najprej kupit hrano, poiskat sotor in dRugo opremo, potem pa…ze vidim 3 najbolj grozne dni!!!!kaj mi je tega treba bilo????
Brez panike! Prisla do denarja! zjutraj sem takoj dirkala na banko, bankomat se vedno ne mara mojih kartic…
tudi zvecer nisem bila lacna, ker se je Izraelec iz moje sobe ponudil, da mi skuha vecerjo! Steak, pomfri, solata…mmmmmmmm…dobro se mi gode :) no saj na koncu sem pa jaz pomila posodo!
10.2.2010
Baje sem v El Calafate…baje zato, ker sem sem prisla gledat ledenik, pristala sem pa sredi puscave! kje je tu ledenik, meni ni jasno! morda ga bom videla jutri…ce mi uspe prit do denarja!!!! imam dolarje, ki jih ne morem zamenjat-banke so odprte do 13h! prisla sem ob 5h in je bilo vse zaprto! menjalnce ni! bankomati pa mi ne dajo denarje ker so moje kartice baje neveljavne!!!! super! ostalo mi je samo se za bus karto do ledenika! potem bi morala placat se vstopnino, nimam denarja! zjutraj je odhod busa ze ob 8h, takrat banke se niso odprte! kako bom prisla do denarja…NEVEM! placati moram se hostel, avtobus za naprej pa fino bi bilo kaj pojest ampak…ni denarja!!! danes grem v posteljo sestradana in zejna…morda se me kdo usmili in me povabi na pijaco :)
mocno upam da bo jutri bankomat bolj radodaren ce ne…i’m in deep doo doo!!!!
aja!!!! pa se eno pòsebno obvestilo! vsi takoj nehajte uporabljat plasticne vrecke pa onesnazevat okolje! ozonska luknja je res velika!!!! v zadnjih dneh ni bilo nic sonca, sami oblaki pa 10 stopin a po nevem kaksnem cudezu sem po obrazu cisto opecena! treba bo merkat!!!!
09.02.2010
Au, au, au, au, au, au, au, au, au, au, au, au….Nacionalni park Tierra del Fuego me je cisto ubil!!!! AU! nobenih sprehodov vec!!! AU!
Tierra del fuego-ognjena zemlja…slisi se bolj divje kot v resnici je :)
Odlocila sem se za najlazjo pot-8km ob obali, nic klancev (lahko bi sla tudi v hrib ampak…ne hvala!). Zacela sem vsa navdusena, 8km za takega sprehajaca kot sem jaz…mala malca! I wish!!! prve tri ure je se nekako slo nato sem pa skoraj izdihnila! zadnji dve uri sem se samo se opotekala! na koncu bi morala it gledat neke bobre ampak sem imela ze vsega poln kufer in sem samo padla v travo na avtobusni postaji! AUUUUUU!
Sem se bala da me bo vec pralo ampak sem zacela s soncem, nadaljevala z bojem v blatu, koncala pa premocena pa zmatrana! danes grem spat ob 8h!!! sicer se tu stemni sele okoli 10ih ampak mene pobira ze zdaj.
Drugace pa brez spanscine tu res ne prides dalec!!! ni sans! res sem vesela, da sem se naucila vsaj osnov! nihce ne govori anglesko! se sendvica ne mores kupit brez da znas kaj povedat!
Sem ze pozabila kako je v hostlu…smrdljiva soba, ljudje ki ponoci smrcijo, umazani tusi brez prsotora za odlozit obleke ( na koncu ti tako ali tako vse pade na tla v vodo :(…), zvonjenje telefonov sredi noci, ljudje, ki se z vecernega zuranja sploh ne vrnejo vec nazaj spat ampak sele enkrat sredi dneva (me zanima kje potem prespijo..), nabito polna kuhinja s predpotopnimi lonci in stedilniki (me je minil kuhat! bom samo se na sendvicih!)…ja. ja…zivljenje v hostlu…vedno manj mi je po godu… kaj bi dala za svojo sobo s TV in lastno kopalnico!!!!
Ziva prisla na konec sveta!!!!! Jeeeeeee! Fin del mundo!!!!
Nahajam se v Ushuaia…majhno mesto na koncu sveta, znano po tem da je tu konec sveta! za videti ni nic razen konca sveta! aja, a sem povedala da semna koncu sveta? next stop antarctica! na zalost nimam 4000 eur da bi si privoscila 10 dnevno krizarjenje po antarktiki ampak there is always a next time!
vreme…ZIMA! sem v polni opremi, kapa, rokavice, velur, jakna…dezuje…standard! ampak ni zime za eskime, jutri napadam nacionalni park, gojzerji komaj cakajo akcijo, deznik tudi!
danes sem ugotovila da obvladam spansko! popoldne sem se sprehajala z nekim cilencem ki ne zna nic anglesko pa sva se vse zmenila! se to vem, da moram v santiagu pazit se moskih v lepih oblekah, ker kradejo!!!!
sedaj sem v hostlu, odpravljam se kuhat vecerjo z nekim francozom (pardon, parizanom! to ni isto!)…res obozujem njihov “sarm”, egoizem, zaljubljenost vase…super druzba!
7.2.2010
Dobro nas je napralo danes! Zjutraj smo sli pogledat znano pokopalisce Recoleta. Lilo je kot iz skafa! Najprej smo sli v slascicarno, da se je dez umiril…danes so tu sluzili na veliko! Dezniki so sli za med, v slascicarni pa tudi nabito polno od turistov, ki niso hoteli biti mokri. Dezevati ni nehalo, tako da sem morala slikati z deznikom v roki :( skoda! Res je zanimivo pokopalisce. Grobnic je ogromno, jaz tako ali tako nobenega ne poznam…mislim da je pokopalisce znano predvsem, ker je tu pokopana Evita Peron. Po cudezu (beri: sledenju turistov z vodicem) mi je v labiribtu grobnic uspelo najti tudi njeno! Kljukica na spisku must see in smo sli naprej. Naslednja postaja-Tigre. Predel malo izven BA, predvsem za malo bolj premozne. Zelo lepo in sprosceno! Skoda ker je se vedno lil dez! Z ladjico smo se peljali po delti, ogromno hisk po otockih. Tu poteka zivljenje samo na vodi. Cest ni, kopno je povezano s colni. Hrano razvaza coln, posto nosi coln, imajo svoj vodni avtobus…romanticno! Prakticno pa definitivno ne!
Privoscili smo si pravo argentinsko kosilo, steak! Mmmmmm! Res se kar topi v ustih! Se ne da primerjat z nasimi!
Po kosilu se na ogled katedrale, potem pa nazaj.
Jutri ze letim na jug. Pogresala bom druzbo in to da me razvajajo :)
5.2.2010
Nic me ni bilo strah, ker grem sama v J Ameriko…dokler nisem na pol poti do letalisca ugotovila, da sem doma pozabila slovar!!!!aaaaa!pa tak fin spanski popotniski slovar sem imela…sedaj sem pa res zgubljena! samo z anglescino tam baje ne prides dalec :( no saj sem se malo ucila spansko! Znam narociti kavo!(ampak je ne pijem), znam narociti pivo! (tudi ne pijem), lahko narocim belo/rdece vino! (ne pijem), lahko narocim pomarancni sok! (ne tega tudi ne pijem :(…pijem jabolcni sok, a ga ne znam narocit! Torej…lahko recem da bi rada nekaj narocila za pit, ampak ne kave, ne vina, ne piva in ne pomarancnega soka! ali pa bolje da ne kompliciram in samo recem: coca cola!!!!! stavim da to vsi razumejo!
Spet sem morala cez Frankfurt , spet smo imeli zamudo in spet sem zgubljeno letala gor in dol ter iskala pult za transfer…na Brniku me niso mogli cekirati za celo pot ampak samo do Frankfurta. Tam sem se morala se enkrat cekirati. Najti pravi pult-mission impossible!nikjer nobenega cloveka, ki bi dajal informacije, bili so sicer racunalniki z informacijami ampak ti so bolj ali manj neuporabni! cisto po naklucju sem v zadnem trenutku nasla pravi pult!
Letalisce v Sao Paulu je pravo nasprotje! tu je na vsakem metru varnostnik, ki se prijazno ponudi da te bo odpeljal do vrat! luksuz!!!
V Buenos Airesu me je na letaliscu pricakala druzina Trilar. Res sem vesela, da sem lahko pri njih! Takoj po prihodu smo sli raziskovat mesto, ni casa za zabusavanje!!! Videli smo ogromno, prevozili ogromno, poslikali vse! Pa koncno sem na poletju!!! Vroce!!!!!! Ampak uzivam!
Super je imeti lokalnega vodica! Ce bi bila sama, ne bi tako uzivala. Pa tudi ne bi se pocutila ravno varno…to ni Evropa!
Živa ne bi bila Živa, če ne bi vse planirala
Ja, zopet grem…saj že dolgo nisem nikjer bila!!! Splanirano vse (vsaj tisto kar je možno…), za spontanost ne bo časa!
Buenos Aires-6.,7.februar
Ushuaia-8.,9. februar
El Calafate-10.,11.februar
Puerto Natales-12.-15.februar
Punta Arenas-16.-17.februar
18.-21.februar-z busom do San Pedra…4 dni…2875 kilometrov…NONSTOP!
(morda bom prej dojela da je ‘slaba’ (beri: nora) ideja in bom raje letela…morda…)
San Pedro de Atacama 22.-27. februar
Santiago de Chile-28.,01.marec
Velikonočni otok 2.-5.marec
6.marec…počasi nazaj na mraz :(
Leave a Comment so far
Leave a comment
