Ozmckiwiziva’s Blog

Po 2 dneh so me koncno izpustili iz bolnice. Saj so me morali, ker drugace ne bi prisla nazaj v Evropo. V hostlu so me ponoci tako popikali insekti, da sem se zjutraj zbudila vsa otekla in izgledala kot bi imela kugo :S nisem bila za v javnost! Ker sem izgledala kuzno, me verjetno ne bi spustili na avion. Za vsak slucaj sem sla k zdravniku, da bi mi dali tablete proti alergiji, vendar so se tam odlocili, da me ne morejo spustiti iz bolnisnice, ker imam prehudo elergicno reakcijo na pike. Tako sem 2 dni ostala v bolnici, 24h na dan gledala risanke po TV in dobila 12 inekcij :S aja, pa samo juho lahko jem, tako da so me posteno nastradali.
Na sreco so inekcije kar delovale, tako da ne zgledam vec kuzna, se vseeno pa sem mocno pikasta. V evropo so me spustili :) Najhuje je, ker se 1 teden ne smem jesti nobene cokolade, sadja, mascobe, mleka…torej welcome back cokolesnik tokrat odpade :( :( :(

Z nocnim avtobusom smo ob pol 5h zjutraj prispeli v Nazco. Ker se vse odpre sele okoli 9h, smo se bali, da bomo orali pocakati zunaj na mrazu. Seveda je v Peruju turizem zelo razvit, tako da nas je taksist takoj odpeljal do hotela, kjer smo lahko za 1 eur pustili svojo prtljago, uporabljali internet in na “toplem” cakali do jutra. Nameravali smo leteti nad Nazco, da bi videli znamenite crte in slike iz pticje perspektive, vendar smo se zaradi visoke cene premislili in smo sli raje samo na razgledno tocko, od koder se vidita 2 sliki. Za silo je bilo :) Nato pa se na pokopopalisce sredi puscave, kjer je polno mumij.

Pot smo nadaljevali v Huacachino, ki je znana po peščenih sipinah. Čisto smo bili navdušeni, saj je sredi kamnite puščave polno ogromnih peščenih sipin, kot v sahari. Res precudovit sprehod.

Se eno lepo mesto v Peruju, ki nas je navdusilo bolj kot smo pricakovali. Na zalost smo imeli cisto premalo casa za ogled, ker se nam je mudilo naprej. V Arequipo smo prispeli z avtobusom iz Puna. Kot ponavadi, so nas tudi tu prinesli okoli…prodali so nam zelo udoben turisticen avtobus, dobili pa smo razmajano skatlo polno domacinov s smrdecimi zalogami hrane za dolgo pot…je bila pa vsaj dogodivscina :) ponovno smo se naucili, da tukaj cas dojemajo drugace. 15 min je lahko 5 min ali pa ena ura. Na eni postaji smo se ustavili za “15 min”, vendar je avtobus odpeljal cez 5 min, tako da je na postaji ostalo vsaj 5 domacinov! nekateri so tekli za avtobusom in ga v zadnjih vzdihljajih ujeli, drugi pa sploh vedeli niso, da smo se odpeljali brez njih! soferju smo sicer hoteli povedati, da nekateri manjkajo, ampak se vseeno ni ustavil :S lekcija dneva: nikoli ne zapuscaj avtobusa med potovanjem!

V Arequipo smo prisli zaradi kanjona Colca in kondorjev. Prvi dan smo se vstavljali na poti do kraja Chivay, drugi dan pa smo ze navsezgodaj odsli proti razgledni tocki, kjer se lahko vidi najvec kondorjev. potrebno je priti navsezgodaj, ker jih sicer zamudis. okoli 9h zjutraj se zares kar naenkrat pojavi 10 ogromnih kondorjev (in 300+ turistov), ki 15 min jadrajo po kanjonu, nato pa vsi v trenutku izginejo. se dobro da smo jih ujeli!

Se en nepozaben izlet. Za dva dni smo odsli na otoke na jezeru Titikaka. Najprej plavajoce otoke Uros, ki so najbolj znani. Ce odmislis TRUME turistov, turiste in turiste, potem so ti otocki res nepozabni! Ljudje zivijo na majhnih otockih, narejenih umetno iz trsja. Na njih zivi okoli 8 druzin, vsak ima enosobno hiso z eno posteljo na kateri spi celotna druzina, do celine pa se vozijo s colni iz trsja. Vse izgleda super srckano :) Zalostno je le, da so turisti popolnoma preplavili ta kraj, tako da tezko ocenis kaj je res pristno in kaj ni…morda imajo nekje v slamnati enosobni koci skrito plazma TV, ki jo privlecejo na plan, ko turisti odidejo :)
Za 2 eura se lahko po jezeru peljes tudi z originalnim slamnatim colnom, vendar te kmalo mine navdusenje, ker coln z 10 potniki veslata dve desetletni puncki ki sta po 15 zamahih skoraj izputili duso… :S :S :S denar je denar…

Po 4h plovbe smo prisli na otok Amantani, kjer so nas nestrpno pricakali domacini. Vsak turist prespi pri eni lokalni druzini. Mi smo prespali pri Juliji. Super lokacija hiske, vendar smo ze ob pohodu do hise skoraj spustili duso, ker je vse tako visok, za nas premalo kisika, Julija pa dirka cez skale kot gazela.
Takoj nam je postregla s tipicnim kosilom-krompirjeva juha za predjet, nato pa glavna jed: roza krompir, bel krompir, storzast violicni krompir, storzast rumeni krompir in kos sira :) sladice sicer ni bilo, ampak ce bi bila, bi verjetno jedli krompirjevo torto :) v peruju je okoli 200 vrst krompirja in domacini bi nam ocitno radi predstavili vse vrste :) za enkrat je najboljsi storzasti violicni krompir, ki se tezko lupi, zato sem popredvidevala, da ga lahko jes kar z lusino…in sem se tudi mocno zmotila! mi je taksist danes povedal, da se krompir nikoli ne je neulupljen, ker ti je drugace slabo…ocitno to velja povsod po svetu :) no, zaenkrat se migam in mi lusine niso skodovale…

po kosilu smo zopet lezli v hrib pogledat nek tempelj in skoraj spustili duso, ker je bilo tako strmo. komaj smo se privlekli nazaj do doma, pojedli in ze smo morali na fiesto. Vsi smo se morali obleci v tipicna oblacila domacinov :) zelo zabavno! izgldali smo kot zelo dobre maskare :) na fiesti so se zbrali vsi turisti in njihove druzine in skupaj malo zaplesali ob tradicionalni glasbi. lep vecer!

Naslednji dan smo nadaljevali pot proti otocku Taquile. tu smo prvic srecali se 2 slovenca, ki sta potovala po Peruju.

Po povratku na celino sm najeli taxi in se odpeljali se do arheoloskih ostankov v Silustaniju. Noro lepa pokrajina!

Zvecer smo iskali kako dobro slascicarno in smo spet srecali tista dva slovenca. kako je svet majhen :)

Smo ze nazaj iz bolivije…Planirali smo 3 dnevni izlet z jeepi po Boliviji ampak nam je vreme prekrizalo racune.
Dvanajst ur voznje iz Cusca do La Paza v Boliviji je minilo hitro, saj je bil nocni spalni avtobus zelo udoben. Ko smo prospeli v La Paz, smo si takoj odsli ogledat mesto, nahrbtinke pa pustili na avtobusni postaji. To mesto mi niti malo ni vsec. Tako je onesnazeno, da se niti dihati ne da. Smo se skoraj zadusili in ne pretiravam! Tudi ze videti ni kaj posebnega. Morda je zanimiva le trznica carovnic, kjer prodajajo posusene mladice lam in podobne cudne zadeve za sreco in zdravje…
Zvecer smo sli na nocni avtobus La Paz-Uyuni…glede na prejsnji nocni avtobus, smo bili optimisticni, da bo noc minila hitro in udobno…kako smo se zmotili! To, da bomo zmrznili, smo pricakovali, zato smo imeli na sebi vsak po 3 puloverje in kapo (pa se nas je zeblo!), nismo pa racunali, da nas bo pretreslo do onemoglosti. Tako slabe ceste niti Indija ne premore! Nevem kako je makedam lahko tako slab, ampak tukaj je! V avtobusu nas je tako stresalo, da si lahko cutil kako se vsaka celica v telesu trese v svojo smer. Nevzdrzno!!! Ob misli, da se bomo tudi vracali po isti poti, se mi je kar zavrtelo!
Po ubijalski voznji smo zjutraj ob 6h koncno prispeli v Uyuni…zunaj je bilo sigurno pod niclo pa se cisto vse je bilo zaprto :S kot da nas ne zebe dovolj! cez eno uro smo koncno nasli odprto kavarno, da smo se malo pogreli.

Najbolj nas je razzalostilo spoznanje, da ne bomo mogli na nas 3 dnevni izlet, ker je zaradi hude zime cesta neprevozna :S za tolazilno nagrado smo sli lahko na enodnevni izlet po slani planoti. Tudi to je nekaj nepozabnega in lahko SKORAJ pozabis, kaj si moral pretrpeti v avtobusu, da si prisel do sem. Se istega vecerja smo se z nocnim avtobusom spet podali nazaj proti La Pazu…ze tretjo noc zapored smo bili brezdomci in spali na avtobusu…kar malo prevec!!!! Nujno smo potrebovali svojo sobo, posteljo in kopalnico! Voznja nazaj je bila sebolj ubijalska kot prejsnjo noc. Vse celice v telesu so vibrirale po svoje in voznja se je vlekla v nedogled…V la Pazu smo le zamenjali avtobus in se napotili proti Punu. niti najmanjse zelje nismo imeli, da bi tu ostali se kak dan, saj bi si verzetno za vedno poskodovali pljuca! FUJ!
Upali smo, da bomo v Punu po kakih 6h voznje ampak to je J amerika in tukaj se ne splaca prevec planirati. Obljubili so nam direktni turisticni avtobus, dobili smo navaden kombi, ki sej je ustavljal in pobiral domacine (na sreco brez kokosi in ovc v narocju). Pred odhodom iz La paza smo veselo zapravili vse Bolivianose, do zadnjega centa, nato pa sredi poti ugotovili, da moramo placati se za coln, ki nas bo prepeljal iz ene na drugo stran jezera Titikaka…ker nismo imeli cisto nic denarja, smo si morali sposoditi denar od sopotnikov :S na sreco je tako poceni, da smo potrebovali samo en dolar, ampak je vseeno zoprno beraciti za denar :S naslednjic ne bomo vsega zapravili! Lesson learnt!
Namest 6h smo se vozili kakih 9h!!! Pocasi imamo voznje dovolj! Sedaj smo koncno v Punu, lepem hotelu in se lahko u miru naspimo. Kako sem komaj cakala spanje v postelji, ki se ne trese :)

Macchu Picchu osvojen!!! Stokrat bolje kot sem si predstavljala. V bistvu nsploh nisem pricakovala veliko, zato pa sem sebolj navdusena.
Dan smo zacelize ob 5h zjutrahj, da bi prehiteli mnozico turistov, ki bi prav tako prisla gledat to cudo. No na postaji smo ugotovili, da smo sicer zgodnji ampak da je pred nami slo gor vsaj ze 20 avtobusov ljudi :)haha Macchu Picchu je definicija masovnega turizma! ampak vseeno ne izgubi svojega cara. Pricakovali smo, da bomo vse pogledali v 1h ampak smo se za 4h cisto potopili v inkovsko arhitekturo in fotografiranje. Carobno!

Zvecer potujemo v Bolivijo. Kar z nocnim avtobusom…12h voznje…upam da mojedva prezivita! nato pa takoj naprej se 12h voznje do Uyunija kjer bom za 3 dni odsli na izlet. Upam da bo slo vse po planu, da ne dobimo visinske bolezni in da bom lahko napolnila baterije v fotoaparatu :)

Cusco je super! Zagotovo najlepse mesto, kar sem jih obiskala v J ameriki. Ce ne bi bilo tako hladno, bi bilo pa sploh super :)

En dan smo preziveli v mestu, se sprehajali po cudovitih ulicah in zivahnih trznicah, danes pa smo si ogledali okoliske vasi Pisac, Urubamba, Ollaytantambo in Chinchero. Povsod polno ostankov inkovskega imperija ter tisoc in ena trznica s sali, rokavicami, torbami in ostalimi spominki. Meznosti za zapravljanje je neomejeno (prostor v ruzaku pa minimalen :))

Tudi za lepe fotografije je cisto prevec priloznosti, ampak domacini niso ravo navduseni…me je ze napadla mama s pomaranco, ker je imela slab dan in ji ni bilo do poziranja :)

Danes nas je posteno namocilo. Sredi dolgega spehoda nas je ujel dez in nas je pral celo pot nazaj do hostla. V zivljenju se nisem bila tako premocena! Ce se nisem prehladila na letaliscu, sem se pa danes! Sedobro, da smo si pogledali ze vse znamenitosti otoka, ce ne bi bila slabe volje zaradi dezja…Jutri se ze vracamo v Limo oz. kar v Cusco. Pot bo naporna. Spet najprej 4.5h do Santiaga, nato 4h do Lime, nato pa se 1.5h do Cusca. Vmes pa seveda postanki in dolgo cakanje…jupi!

Lima 3.7.2011
V Limi smo preziveli en dan. Trenutno je tu zima, kar pomeni okoli 18 stopinj. Takoj se opazi kdo je turist in kdo ne…domacini so pripravljeni na zimo in se sprehajajo v plascih, puhovkah in zimskih skornjih. Tudi njihovi psi so VSI obleceni v plascke. Turisti pa s(m)o pripravljeni na 18 stopinj in s(m)o zato v kratkih rokavih…
Ni prav veliko znamenitosti. Bili smo v soseski Miraflores, ki je dokaj varna. Staremu centru Lime smo se zaenkrat raje izognili, saj je potovanje bolje priceti brez pretresov.
Zvecer ob osmih smo imeli avion za Velikonocni otok. Prestopiti je bilo potrebno v Santiagu (Cile), kjer smo na naslednji let cakali 8 ur! Ocitno Cilenci varcujejo z energijo, ker letalisce ni bilo niti malo ogrevano, zunaj pa pod niclo…v osmih urah smo skoraj zmrznili, kljub temu da smo bili zaviti v jakne, kape, sale ipd.
Isla de Pascua-Rapa Nui-Velikonocni otok 4.7.2011
Koncno docakala Velikonocni otok!!! Sicer z enim letom in pol zamude, ampak glavno, da mi je sedaj uspelo :)
Na letaliscu nas je pricakal lastnik hotela. Takoj smo dobili vencke iz roz, za dobrodoslico. Prav tako so nam nataknili odvratno florescencno zeleno zapestnico, kot potrdilo, da smo placali vstopnino za otok. Ni mi bilo ravno jasno, zakaj je prodajalka vztrajala, da jo mora nositi ves cas, ker nikjer nisem videla nobenega drugega s to zapestnico :S pocutila sem se kot pravi ruski turist, ki ima zapestnoco zato, da lahko v hotelu all inclusive neomejeno poje in popije…pravzaprav se se nikoli nisem pocutila bolj trapasto, kot sedaj s to turisticno zapestnico na roki :S ampak ker me je skrbelo, da bom morala ponovno placati 50 dolarjev za vstopnino, je raje nisem snela.
Prvi dan smo se samo malo sprehodili po glavnem in edinem mestu (beri vasici) otoka. Moajev ni tezko najti, ker jih je kar nekaj postavljenih ob obali. Tukaj ves cas piha veter, tako da smo kmalu opustili idejo, da bomo naslednji dan otok rayiskali s kolesom. Raje smo se odlocili za skuter (:S…to bo se zanimivo…).

5.7.2011
Najeli smo avto (jeep), ker bi za skuter morali imeti izpit (na sreco!!!). Avto niti ni bil drazji od najema treh koles. Ze po parih kilometrih voznje smo bili ZELO veseli, da nismo sli s kolesom, ker pot tudi malo ni bila polozna pa se pihalo je. Cez 10 km smo bili pa sploh veseli, da nismo najeli skuterja, ker je bila cesta primerna le za jeep in nic drugega! Moai so raztreseni po cele otoku. Kljub temu, da na otoku ni nic drugega razen trave, kamenja, in moajev (prav tako kamni), je tu vseeno carobno in vsak moai, ki ga vidis, ti vzame sapo. Prevozili smo okoli 50 km otoka, srecali skoraj nobenih turistov! Ves cas smo imeli vse stvari samo zase, saj ni bilo noenega drugega cloveka. Se vedno pa mi ni jasmo, kako je nekemu Japoncu na kolesu ves cas uspevalo, da nas je dohitel kamorkoli smo prisli. Cisto povsod kjer smo se ustavili, se je ob nasem odhodu pojavil tudi on…glede na razmere na cesti, veter in pa hribovit teren, mi bo to ostala vecna uganka…Uglavnem, niti pod razno se nebi tu lotila obkroziti otok s kolesom! se z navadnim avtomobilom ne bi bilo preposto oz. bi bilo skoda avta.
Vse na otoku je DRAGO…za boljso predstavo 1 pomfri-4.5 EUR :S Aja pa danes so mi koncno povedali, da ni potrebno ves cas nositi tiste trapaste ogabne zapestnice, ke je dovolj da pokazes racun :S :S in zakaj sem se potem jaz 2 dni blamirala s to zapestnico??????…. ????? Najraje bi sla nazaj in tisti zensk, ki mi jo je prodala kaj povedala! :S

7.7.2011
Danes je bil na sporedu vulkan Ranu Kau. Od mesta je oddaljen 2h hoje. Vecina gre gor kar z avtom ali kolesom, mi pa smo imeli dovolj casa, da smo se do njega pocasi odpravili pes. Cel otok je pol potepuskih psov, ki se nadvse radi sprehajajo s turist, tako da smo tudi mi kmalu dobili dva spremljevalna psa, ki sta ves cas zvesto hodila ob nas, dokler se po 5h hoje nismo vrnili v hostel.
Z vremenom smo imeli kar sreco, saj je ves cas sijalo sonce, le danes proti veceru je malo dezevalu. Zanimivo je, da vsako noc dezuje, cez dan pa je brez oblacka. Meni je prav :)
Tule bi se kar dalo ziveti, samo Mercator se potrebujejo! Pa Qulandijo…drugace je pa popolno! Sicer ima vsaka druga hisa trgovino, ampak na zalost vsi prodajajo isto: voda, kruh, sir, navadne testenine, riz in zmrznjeno meso. Izbire ni pa se cene so astronomske.

Po 24h potovanja smo trije mochilerosi (mochila-(sp.)-nahrbtnik) koncno prispeli v Limo. Brez zapletov ponavadi ne gre…z avtom smo sli do Benetk. Parkirati smo ga hoteli na enem izmed cenejsih parkirisc, ki se nahajajo okoli samega letalisca. Parkirisca naj bi bila odprta 24h na dan, vendar je ocitno italjanska percepcija casa drugacna od nase, tako da so bila ob 4h zjutraj vec ali manj vsa zaprta! Ce pa slucajno ze niso bila zaprta, potem so bila pa zasedena! Na sreco smo imeli rezervacijo za enega izmed teh parkirisc, tako da nas na zacetku se ni skrbelo. ..ko smo koncno nasli to parkirisce, je bilo zaprto in nikjer nobene zive duse!!! super! pocasi se nam je ze zaceño muditi na avion, tako da smo ze skoraj sli parkirat tja. med potjo smo se ustavili se na enem parkiriscu, ki je bilo na sreco odprto in je imelo prosta mesta. FJUF!

Iz Benetk smo leteli v Amsterdan. Zagotovo eno najboljsih letalisc, kar sem jih do sedaj videla. Namesto pomanjkanja neudobnih stolov se tukaj lahko pocutis kot v dnevni sobi ali v parku, saj je polno lezalnikov in ostalih mehkih stolov. Vse je urejeno tako, da se potniki pocutijo cimbolj doma!  Prek Amsterdama bom letela `se kdaj. Let do mLime je trajal 12h in vse je slo gladko. Sedaj smo koncno na cilju in se pdpravljamo na prvi potep po Limi, zvecer pa ponovno na avion in via Rapa Nui!!!!!!!